Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki je opozorila na dijaka, ki ima po odločbi zavoda za šolstvo pravico do začasnega spremljevalca, tega pa mu srednja šola, v katero se je vpisal, ne more zagotoviti. Dijak je gibalno oviran zaradi posebne mišične distrofije, ki je lahko progresivna. V šoli zato težko sam hodi po stopnicah in pri tem še nosi šolsko torbo, težavo ima tudi z ravnotežjem. Prav iz tega razloga potrebuje spremljevalca, ki mu pri tem lahko pomaga. Ker financiranje začasnega spremljevalca ni stabilno, kar tudi sicer predstavlja hud sistemski problem, šola svojo nezmožnost njegove zagotovitve pojasnjuje z lastno kadrovsko podhranjenostjo. Če pa bi imel dijak pravico do stalnega spremljevalca, bi šola lahko sistemizirala posebno delovno mesto in s strani države pridobila potrebna finančna sredstva. Starši dijaka so pridobili pozitivno mnenje zdravniške stroke, po kateri bi bil dijak lahko upravičen do stalnega spremljevalca. Zato so zavod za šolstvo zaprosili za ponovno obravnavo. Zagovornik je stranki pojasnil, da bo dijak s pridobitvijo pravice d stalnega spremljevalca rešil svojo situacijo. Če pa te pravice ne bo pridobil, je Zagovornik stranki svetoval, da starše dijaka obvesti o možnosti vložitve predloga za obravnavo diskriminacije, ali pa predlog poda sama. Nezagotovitev spremljevalca, četudi začasnega, namreč lahko pomeni posredno diskriminacijo dijaka na podlagi njegove gibalne oviranosti, zaradi katere spremljevalca potrebuje. Brez njega je sicer v slabšem položaju v primerjavi z ostalimi sošolci, ki bodo lahko obiskovali omenjeno šolo.
