Na Zagovornika se je obrnil predsednik društva v zvezi s problematiko zdravljenja hemofilije. Hemofiliki so se v preteklosti zdravili s pripravki iz človeške krvi, ki so jih prejeli preko transfuzije, zato so bili izpostavljeni raznim okužbam, kot je HIV in različni hepatitisi, najpogosteje hepatitis C (HCV). Država je leta 1997 sprejela zakon in okuženim s HIV zaradi transfuzije povrnila škodo, ni pa enako storila tudi za okužene s HCV in ostalimi hepatitisi. Po oceni stranke naj bi bili hemofiliki, okuženi s HCV, diskriminirani napram hemofilikom, okuženimi s HIV. Iz priložene dokumentacije je bilo razvidno, da MZ in zdravstvena stroka položaja hemofilikov, okuženih s HIV, in hemofilikov, okuženih s HCV, ne smatrata za primerljiva zaradi različnih dejavnikov – dinamike odkrivanja, uspešnosti zdravljenja in intenzivnosti stigme. Zagovornik je stranki pojasnil, da bi se za ugotovitev, ali je v tem konkretnem primeru podana diskriminacija, tudi sam moral opreti na ta ista strokovna mnenja, saj ni ne pristojen ne usposobljen za podajanje strokovnih zdravstvenih ocen oziroma za presojanje, ali zavzeta stališča medicinske stroke držijo. Stranko je kljub temu napotil na vložitev predloga za ugotavljanje diskriminacije.
