Zagovornik načela enakosti je prejel dopis, v katerem stranka kritizira Zagovornikovo oceno nediskriminatornosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) iz leta 2019 (š. 050-5/2019/4 z dne 19. 9. 2019). Stranka meni, da Zagovornik ni upošteval določb Direktive Sveta 79/7/EGS iz leta 1978 o postopnem uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v sistemu socialne varnosti ter Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in sveta o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Trdi, da različni odmerni odstotki za moške in ženske pri določitvi starostne pokojnine pomenijo neposredno diskriminacijo moških.
Zagovornik je stranki pojasnil, da je pri svoji oceni iz leta 2019 upošteval obe direktivi, pri čemer se je osredotočil na odpravljanje posredne diskriminacije žensk, ki so zaradi povprečno nižjih plač in posledično nižjih pokojnin na splošno v slabšem položaju v primerjavi z moškimi. Višji odmerni odstotki za ženske so bili uporabljeni kot poseben ukrep za zmanjšanje te pokojninske vrzeli in s tem za odpravljanje posredne diskriminacije. Zagovornik je izpostavil, da različni odmerni odstotki za moške in ženske zato ne pomenijo neposredne diskriminacije moških, temveč njeno izjemo in tako upravičeno neenako obravnavo, ki je skladna z evropskimi direktivami in Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD).
Zagovornik je še dodal, da je zakonodajalec očitno upošteval opozorilo Evropske komisije, da je Sodišče EU že večkrat odločilo, da ni mogoče uporabiti različnih metod izračuna starostne pokojnine za moške in za ženske, potem ko se starostni pogoj upokojevanja izenači, in tako uvedel postopno izenačevanje odmernih odstotkov od leta 2019 do 2025.