Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki je navedla, da ni prejela izplačila za poslovno uspešnost podjetja, ker na dan izplačila v podjetju ni bila več zaposlena. Odločitev delodajalca je temeljila na internem pravilniku podjetja, ki ga dopušča kolektivna pogodba določene dejavnosti. Stranko je zanimalo, ali delodajalec to lahko stori oz. ali je takšna ureditev diskriminatorna. Zagovornik je stranki pojasnil, da v njenem primeru ni mogoče govoriti o diskriminaciji, saj odločitev delodajalca temelji na času zaposlenosti delavca, kar pa ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Odpoved delovnega razmerja je prosta odločitev delavca oz. delodajalca, prav tako je lahko tudi posledica soglasja med njima. Gre torej za prosto izbiro in ne za primoranost, ki bi bila pogojena s težko ali nespremenljivimi in neodtujljivimi lastnostmi posameznika. Kljub temu, da ne gre za vprašanje možne diskriminacije, pa je Zagovornik stranko opozoril na sodbo višjega delovnega sodišča, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da se poslovna uspešnost izplača tudi delavcu, ki v času izplačila pri delodajalcu ni bil več zaposlen, je pa bil zaposlen v letu, za katerega se ugotavlja uspešnost poslovanja podjetja. Sodišče je izpostavilo, da je pri plačilu dela plače na podlagi poslovne uspešnosti bistveno, ali je delavec v letu, za katerega se ugotavlja uspešnost poslovanja, dejansko k tej uspešnosti prispeval tudi sam. Zagovornik je zato stranki neobvezno svetoval, da delodajalca seznani z omenjeno sodbo in ga pozove k izplačilu ustreznega dela poslovne uspešnosti.
