Na Zagovornika se je obrnila posameznica z vprašanjem, zakaj osebni asistenti ne dobijo božičnice. Zagovornik ji je pojasnil, da konkretno odločitev, ali neko ravnanje (npr. delodajalca) predstavlja prepovedano diskriminacijo, lahko sprejme zgolj v okviru izvedenega postopka ugotavljanja diskriminacije, pri čemer se breme dokazovanja na kršitelja prevali šele, ko je z dokazi podprt vsaj nek oprijemljiv sum. To pomeni, da je domnevna žrtev tudi sama dolžna ponuditi vsaj nekaj dokazil, s katerimi bi lahko podkrepila svoje navedbe in izkazala vsaj razloge za sum, da je prišlo do kršitve prepovedi diskriminacije. Temu mora smiselno slediti tudi oseba, ki Zagovornika zaprosi za svetovanje. Zagovornik lahko svojo svetovalno funkcijo ustrezno izvaja le, če mu stranka zastavi v zadostni meri konkretizirano vprašanje z navedbo relevantnih okoliščin. Glede na to, da je posameznica navedla samo, zakaj osebni asistenti ne dobijo božičnice, ni pa pojasnila ničesar drugega, iz česar bi bilo mogoče razbrati relevantne okoliščine, ji je Zagovornik pojasnil, da ji trenutno razen splošnih informacij o dosedanjih primerih ugotavljanja diskriminacije pri božičnicah, ne more podati konkretnejšega pojasnila. Pozval jo je k večji konkretizaciji svojega vprašanja.
