Na Zagovornika načela enakosti se je v zadevi možne pravne pomoči in svetovanja obrnila stranka, ki je po izgubi službe leta 2022 na delovnem sodišču tožila svojega bivšega delodajalca zaradi sklepa o prekinitvi delovnega razmerja iz krivdnega razloga. Stranka jeseni 2021 namreč ni izpolnjevala obvez po ukrepih, ki so jih v času epidemije covida-19 tudi na delovnih mestih predvidevali odloki vlade za preprečevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Veljal je pogoj PCT, ki pa ga stranka ni upoštevala, saj je menila, da ta ni zdravstveno strokovno upravičen in tako tudi ne zakonit. Po njenem izraženem mnenju (ali takšnem »prepričanju«) je bila zahteva po (samo)testiranju necepljenih in neprebolelih delavcev na delovnem mestu diskriminatorna. Zagovornik je stranki pojasnil, da ji v tej zadevi ne more svetovati oz. nuditi pravne pomoči zaradi domnevne diskriminacije, saj je njegovo stališče, ki ga je zavzel že v času, ko je stranka izgubila službo, nasprotno strankinemu mnenju. Zagovornik je takrat ocenil, da pogoj PCT ni bil diskriminatoren, saj je odločitev posameznikov in posameznic za ali proti cepljenju in testiranju temeljila na njihovi prosti odločitvi, ne pa na kateri od njihovih osebnih okoliščin, razen v izjemnih primerih, ko je odločitev temeljila na zdravstvenem stanju osebe ali pa njeni veri. Stranki je Zagovornik zgolj svetoval, da če še vedno meni, da je delodajalec ravnal nezakonito, v svoji zadevi izkoristi vsa pravna sredstva, ki jih ima na voljo, po možnosti tudi brezplačno pravno pomoč. Navedel je, da se lahko glede primerov, v katerih zatrjuje neustreznost ravnanj javnih institucij do nje oz. njene družine (tudi sodišč), obrne na Varuha človekovih pravic.
