Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki ji je s strani sodišča zaradi njenih težav v duševnem zdravju oziroma takšne invalidnosti kot skrbnik postavljen center za socialno delo (CSD). Ta opravlja naloge ustreznega razpolaganja s strankinim premoženjem, konkretno za prodajo njene hiše, poplačilo obveznosti in nakup novega stanovanja oziroma ureditev njenih bivanjskih razmer. Stranka je izrazila nezadovoljstvo z delom skrbnika, saj meni, da ne deluje v njen prid. Takšno ravnanje je označila za posredno diskriminacijo, nadlegovanje in viktimizacijo zaradi njene invalidnosti. Zagovornik je stranki pojasnil, da iz predstavitve njenega primera ne izhaja, da bi jo CSD diskriminiral, saj posebna obravnava, ki je je stranka deležna s strani CSD prav zaradi njene invalidnosti, tj. specifičnih težav v duševnem zdravju, ni primerljiva z obravnavo drugih strank s strani CSD. Brez primerljivih položajev pa diskriminacije ni mogoče opredeliti (tudi ne posredne diskriminacije ali nadlegovanja ali viktimizacije). V strankinem primeru gre bolj za vprašanje strokovne in zakonske ustreznosti ravnanja CSD kot skrbnika stranke. Za presojo o tem pa Zagovornik ni pristojen. Skladno s posebno določbo Družinskega zakonika ima stranka možnost podati ugovor zoper delo skrbnika na pristojno ministrstvo (MDDSZ). Stranka je v predstavitvi svojega primer še navedla, da na sodišču poteka postopek zaradi predlagane razširitve nalog CSD kot njenega skrbnika, čemur sama odločno nasprotuje. Zagovornik je pri tem stranki pojasnil, da tudi če bi šlo za primer domnevne diskriminacije, Zagovornik nima pristojnosti kakorkoli posegati v postopek drugega državnega organa, saj bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti. Zagovornik je stranki neobvezno svetoval, naj v okviru sodnega postopka izkoristi vsa možna pravna sredstva.
