Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki je trdila, da so tujci oz. osebe tujega porekla, katerih osebna imena so zapisana z znaki, ki v Slovenji niso v rabi, diskriminirani, kadar se njihova osebna imena v Sloveniji zapisujejo z uporabo znakov iz tako omejenega nabora. Zagovornik je stranki pojasnil, da načeloma ne gre za vprašanje možne diskriminacije, saj stranka z ničemer ni izkazala, da ima drugačen zapis imen prizadetih oseb za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje njihovega enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Ker je stranka navedla tudi, da naj bi sporno zapisovanje osebnih imen na tujce (omenila je predvsem v Sloveniji živeče Kitajce) učinkovalo žaljivo, je Zagovornik pojasnil, da bi sicer bilo v tem mogoče prepoznati nadlegovanje kot posebno obliko možne diskriminacije, vendar pa bi bilo v vsakem posameznem primeru potrebno izkazati, da akterji vedo za nezaželenost takšnega obravnavanja posameznega tujca. Za primere, ko bi bilo to mogoče, je Zagovornik stranko obvestil o načinu vložitve predloga za obravnavo diskriminacije.
