Zagovornik je v vednost prejel elektronsko sporočilo stranke, ki ga je naslovila na eno od ambulant določenega zdravstvenega doma. V sporočilu je stranka navedla težave, ki jih je doživela v zvezi z obravnavo s strani ambulante, in zatrdila nestrokovnost zdravnikov, dopisu je priložila tudi korespondenco z ambulanto. Zagovornik je po preučitvi strankinih navedb ugotovil, da zadeva ne spada v njegovo pristojnost, saj iz predstavljenega dejanskega stanja ni bilo mogoče razbrati, da bi šlo za diskriminacijo, kot jo določa ZVarD. Stranki je v okviru svoje svetovalne funkcije podal splošno pojasnilo, v katerem ji je natančno predstavil vsebino pojma diskriminacije in svoje pristojnosti. Med drugim je poudaril, da mora biti pri diskriminaciji specifična osebna okoliščina odločilen razlog za slabšo obravnavo. Po oceni Zagovornika se je stranka sklicevala na osebno okoliščino zdravstvenega stanja in zatrjevala poseg v eno od pravic, ki spada na področje zdravstvenega varstva, vendar pa v zadevi niso bili izkazani drugi elementi diskriminacije, zlasti ne vzročna zveza med obravnavo, ki je je bila stranka deležna, in zatrjevano osebno okoliščino.
