Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki zatrjuje domnevno diskriminacijo surovomesojedcev s strani uredniške politike ene od televizij. Njegovo prepričanje je, da je surovo meso najbolj zdrava prehrana za človeka in zato ga tudi sam redno uživa. Pojasnjuje, da je na razpis prijavil filmski projekt, ki ga je televizija sprejela v koprodukcijsko sodelovanje, prav tako je potrdila zgodboris. V zadnjem kadru ugrizne v zajčje meso, ki je zaradi dokumentarne narave projekta surovo. Televizija je zato zavrnila grobo montažo filma, med drugim z obrazložitvijo, da takšna vsebina in njen prikaz lahko pri različnih skupinah gledalcev povzročita neprijetne in srhljive občutke ter celo diskriminirata gledalce z vegetarijanskim ali veganskim načinom življenja, ki bi lahko prizor občutili kot žaljiv ali posmehljiv. Obravnava bi lahko odprla tudi polemiko primernega ravnanja z živalmi. Zagovornik je posamezniku predstavil sam institut diskriminacije ter pojem osebnih okoliščin, še zlasti osebno okoliščino prepričanja, ki v našem pravnem redu lahko uživa pravno varstvo. Prav tako mu je pojasnil, da je prepričanje, da je neka hrana najbolj zdrava, lahko legitimno in se ga posameznik v svojem življenju drži in mu sledi, vendar pa samo prepričanje, da je neka hrana najbolj zdrava, še ne ustreza prepričanju, ki bi uživalo pravno varstvo kot pravno priznana osebna okoliščina tudi po ZVarD. Zagovornik v zvezi z uživanjem surovega mesa ni prepoznal, da bi bile zatrjevane in izkazane osebne okoliščine, ki bi bile glede na definicijo diskriminacije po ZVarD, torej kot »prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statusa, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka«, take, da bi bilo možno govoriti o diskriminaciji skladno z ZVarD.
