Na Zagovornika se je obrnila stranka, ki je zatrjevala, da jo zaposleni na sodiščih diskriminirajo s tem, ko ne odpravijo pisnih in računskih napak, in sicer nepravilnih zapisov datumov, besed ali besednih zvez in izvedbe matematičnih izračunov, pri čemer do takih napak v pisanjih, namenjenih drugim strankam, ne prihaja. Zagovornik je v odgovoru uvodoma predstavil vsebino pojma diskriminacije in svoje pristojnosti, nato pa ji je pojasnil, da iz njenih navedb niso razvidni vsi elementi, ki morajo biti podani, da lahko govorimo o diskriminaciji, zlasti ni razvidno, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bila slabše obravnavana oziroma da bi bil razlog za slabšo obravnavo ravno kakšna osebna okoliščina. Pojasnil ji je tudi, da le ravnanje, pri katerem so podani vsi elementi diskriminacije, zakonsko gledano pomeni diskriminacijo, druga neželena, sporna, krivična ravnanja, ki niso povezana z osebnimi okoliščinami, pa se ne štejejo za diskriminacijo, lahko pa gre za druge vrste nezakonitih ravnanj, ki sodijo v pristojnost drugih organov. Stranko je Zagovornik seznanil, kako so v posameznih področnih zakonih urejeni postopki odprave pisnih in računskih pomot v sodnih odločbah, ter ji neobvezno svetoval, da se v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi delovanja sodišč obrne na sodišča in jim predlaga, da napake odpravijo z izdajo ustreznih sklepov.
