Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki je predstavnica nevladne organizacije za pomoč osebam, ki imajo težave z boleznijo ščitnice. Predstavila je situacijo, ki izkazuje možnost posredne diskriminacije tistih ščitniških bolnikov, ki morajo sami kupovati zdravilo iz tujine, ker zdravili, ki ju lahko dobijo na slovenskem trgu in stroške zanju krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nanje preveč neugodno stransko učinkujeta. Ta dovzetnost za neugodne stranske učinke razkriva specifično zdravstveno stanje teh ščitniških bolnikov, ki jih bistveno razlikuje od drugih ščitniških bolnikov, s katerimi so sicer v enakem položaju vzdrževanja dobrega zdravstvenega stanja z vnosom ustreznih zdravil proti bolezni ščitnice. Za zdravilo iz tujine, ki ga Razširjeni strokovni kolegij za področje nuklearne medicine (RSK) ne prizna kot zdravilo, ki bi lahko bilo dostopno na trgu v Sloveniji, ZZZS ne krije stroškov nabave. To dejstvo pa tiste ščitniške bolnike, ki so zaradi svojega specifičnega zdravstvenega stanja primorani kupovati zdravilo iz tujine in imajo v primerjavi z drugimi takšnimi bolniki še slabše premoženjsko stanje, postavlja v dodatno manj ugoden položaj. Nekateri bolniki so zato sprožili tožbe zoper ZZZS. Zagovornik je stranki pojasnil, da zaradi dejstva, da se postopek že vodi na sodišču, sam ne more voditi še svojega vzporednega postopka ugotavljanja diskriminacije, da pa bi bilo smiselno, da na ta problem posredne diskriminacije tožniki posebej opozorijo samo sodišče.
