Na Zagovornika se je obrnila stranka, ki je navedla, da je bila zaradi svojega statusa zapornice diskriminatorno obravnavana na zdravniškem pregledu. Zdravnica je na izvidu ob njenem imenu in priimku zapisala, da je »zapornica«. Zagovornik je stranki pojasnil, da v tem primeru ni mogoče govoriti o diskriminaciji, saj stranka na podlagi zdravničinega zapisa v izvidu ni bila deležna slabše zdravstvene oskrbe, vsako nespoštljivo ali nepravilno ravnanje pa še ne predstavlja diskriminacije po ZVarD. Stranki je svetoval, kako in kam lahko poda zahtevek za popravo izvida. Ista stranka je Zagovorniku prijavila domnevno diskriminacijo tudi pri odvzemu krvi za laboratorijske analize, ko naj bi ji kri želeli odvzeti na hodniku pred ambulanto. Tega ni dovolila, zato so ji kri odvzeli v ambulanti. Ker pa se je zaradi tega dogodka, ki se ji je po njenem mnenju zgodil samo zato, ker ima status zaprte osebe, počutila ponižano, je prosila za svetovanje, ali je upravičena do opravičila. Zagovornik je ugotovil, da so roki za podajo zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic, predvideni v Zakonu o pacientovih pravicah, potekli. Je pa stranko napotil na določbe Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, ki vse izvajalce zdravstvene nege in oskrbe zavezuje k humanemu, strokovnemu in odgovornemu ravnanju, o čemer na podlagi prijave odloča Častno razsodišče Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
