Zagovornika je stranka prosila, naj preveri, ali je organizator določene prireditve javno spodbujal ali razpihoval sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na spolu in spolni usmerjenosti, ko je v medijih in na prireditvi javno govoril in agitiral za referendum proti odločitvi ustavnega sodišča, da se istospolni pari lahko poročijo in posvojijo otroka. Zagovornik ji je pojasnil, da samo dejstvo, da posameznik ljudi poziva k zbiranju podpisov za zakonodajni referendum (ne glede na to, da vsebina nasprotuje odločitvi Ustavnega sodišča) ne more pomeniti diskriminacije, saj lahko pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. O dopustnosti razpisa referenduma pa se odloča posebej. Ocenil je tudi, da javno govorjenje in agitiranje za referendum proti odločitvi ustavnega sodišča ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 10. člena ZVarD, ki opredeljuje pozivanje k diskriminaciji kot spodbujanja drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija.
