Na Zagovornika se je obrnila pravna svetovalka društva ter ga seznanila z vsebino objave na družbenih omrežjih, v kateri naj bi vplivnici pozivali k diskriminaciji pripadnikov LGBTIQ-skupnosti. Zagovornik je preučil, ali bi iz celotne sporne objave lahko izhajali zakonski znaki pozivanja k diskriminaciji, in ocenil, da je vsebina objave premalo konkretizirana, da bi lahko šteli, da druge osebe poziva k diskriminatornemu ravnanju, ki naj bo uperjeno proti LGBTIQ-skupnosti. Zagovornik je tako v postopku svetovanja na podlagi podatkov, s katerimi je bil seznanjen v prijavi, podal nezavezujočo preliminarno oceno, da v zadevi ni mogoče prepoznati vseh zakonskih znakov pozivanja k diskriminaciji v smislu prvega stavka prvega odstavka 10. člena ZVarD, čeprav so izrečene besede v objavi brez dvoma žaljive za pripadnike LGBTIQ-skupnosti, hkrati pa temeljijo na očitno neresničnih podatkih. Postopka ugotavljanja diskriminacije ni uvedel, kar ne pomeni, da je objava vsebinsko pravilna. Prijaviteljico je seznanil z možnostjo dopolnitve predloga obravnave diskriminacije. Dodal je tudi, da bi lahko pristojni organi ravnanje avtoric objave preučili v luči kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika in kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu istega zakona. V zvezi s slednjim je opozoril na sodno prakso ESČP, da lahko imajo pripadniki skupnosti pravico do pravnega varstva, čeprav kot posamezniki niso bili tarče besednih napadov. Z namenom celovite predstavitve večplastnosti izpostavljenega problema je Zagovornik prijaviteljici problematiko predstavil tudi z vidika svobode izražanja, ki je človekova pravica, ki jo je dopustno omejevati le izjemoma. Dodal je, da bi neargumentirano blatenje pripadnikov posamezne skupine ljudi, na primer pripadnikov nekega naroda ali spolne usmerjenosti, pomenilo nedopustno zlorabo svobode izražanja.
