Na Zagovornika se je obrnila stranka, ki je zatrjevala diskriminatornost 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ta namreč določa, da se učna obveznost zmanjšuje za dve uri, in sicer za moške po 35 letih delovne dobe, za ženske pa po 30 letih delovne dobe. V praksi takšna določba učinkuje na način, da moški pet let prejemajo nižje plačilo za enako število opravljenih učnih ur kot ženske. Zagovornik je ugotovil, da gre za določbo kolektivne pogodbe, ki sledi pokojninski zakonodaji iz leta 1992, ni pa skladna z novimi trendi s tega področja. Zagovornik je stranki pojasnil, da s svojimi ugotovitvami formalno ne more posegati v kolektivno dogovarjanje med delodajalci in predstavniki zaposlenih oz. v vsebino kolektivnih pogodb. Zagovornik je po zaključenem svetovanju na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter reprezentativne sindikate, organizirane v dejavnosti vzgoje in izobraževanje, naslovil Priporočilo za spremembo 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Odgovora na priporočilo ni prejel. Postopek svetovanja stranki je bil s tem zaključen.
