Zagovornik je na podlagi novinarskega vprašanja izvedel oceno diskriminatornosti interventnega ukrepa, povezanega s povišanim dodatkom za veliko družino. Do dodatka so bile upravičene vse družine s tremi ali več otroki, ne glede na premoženjsko stanje. Za družine z enim ali dvema otrokoma pa se je za povečanje otroškega dodatka upoštevalo premoženjsko stanje. Zatrjevana je bila diskriminacija glede na družinski status v intersekciji s premoženjskim stanjem.
Zagovornik je med postopkom ugotovil, da dodatek za veliko družino in otroški dodatek nista primerljiva. Dodatek za veliko družino je po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih univerzalen. Dodeli se družinam s tremi ali več otroki, pri katerih država del stroškov za skrb za otroke prevzema nase, ne glede na socialni položaj. Otroški dodatek, ki se dodeli glede na premoženjsko stanje, ni univerzalen. Dodeli se socialno ogroženim otrokom, tudi tistih v družinah s tremi ali več otroki. Interventni zakon je sledil tej ureditvi, razen v delu, ko je upravičenost do povišanega otroškega dodatka priznal le družinam, ki niso prejele tudi dodatka za velike družine. Zagovornik je ocenil, da ureditev ni diskriminatorna, saj upošteva različne položaje velikih družin v primerjavi z ostalimi družinami.