Zagovornik je prejel splošno vprašanje, ali je izbira vere osebna odločitev in ali je dopustna diskriminacija na podlagi vere na različnih področjih življenja, vključno z dostopom do dobrin in storitev. Stranka je odločitev za to, kateri veroizpovedi pripadati, primerjala z odločitvijo o cepljenju, saj da je oboje stvar svobodne izbire posameznika. Zagovornik je pojasnil, da je vera lahko prirojena ali pridobljena osebna okoliščina, ki je ni mogoče spremeniti oz. od posameznika ni dopustno zahtevati, da jo spremeni. Je namreč tesno povezana z njegovo identiteto. Med drugim gre za posebej zaščiteno osebno okoliščino, kar izhaja iz Splošne deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine in Listine EU o temeljnih pravicah. Zapisana je tudi v 14. členu Ustave Republike Slovenije. Zagovornik se je opredelil tudi do pojma prepričanje in pri tem izhajal iz sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 27/2008 z dne 23. 6. 2008. Slednje je zavzelo stališče, da je v okviru protidiskriminacijske zakonodaje varovan le eden od pomenov besede »prepričanje« po SSKJ in ne prepričanje kot sodba posameznika oz. prepričanost o določenem dejstvu. Zagovornik samega dejstva, da se posameznik ne želi cepiti, če v ozadju ni osebne okoliščine, ne more šteti za prepričanje. Stranki je pojasnil, da posledično pripadnosti določeni veroizpovedi ni mogoče primerjati z odločitvijo za (ne)cepljenje. Postopek svetovanja je bil s tem zaključen.
