Zagovornik je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, v katerem je predlagateljica zatrjevala, da neupoštevanje namena vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani med izjemami od pogoja PCT, predstavlja diskriminacijo. Po odloku, ki je veljal v času podaje pobude, vzdrževanje stikov z ožjimi družinskimi člani ni bilo uvrščeno med izjeme, ki omogočajo prehajanje meje brez izpolnjevanja pogoja PCT in odreditve karantene. Takšna ureditev za predlagateljico pomeni velik strošek, saj se mora pred prehajanjem meje testirati. Ureditev tako ocenjuje kot diskriminatorno. Zagovornik je ocenil, da dejstvo, da določene kategorije oseb niso izrecno navedene med tistimi izjemami, ki jim pogoja PCT pri prehodu meje brez napotitve v karanteno ni treba izpolnjevati, ne pomeni diskriminacije po ZVarD. Splošno je namreč prosto prehajanje meje omogočeno vsem posameznikom ob izpolnjevanju pogoja PCT. Postavljanje pogoja PCT za izhod iz države ne pomeni neenakega obravnavanja na podlagi kakšne izmed osebnih okoliščin, tako tudi določitev nekaterih izjem, za katere pogoj PCT in karantena nista potrebna, tako ne predstavlja diskriminacije skladno z ZVarD. Zagovornik se o smiselnosti izjem, ki jih uveljavljajo veljavni predpisi, ni mogel opredeliti, saj lahko predpis in izjeme skladno s svojimi pristojnostmi po ZVarD ocenjuje po vsebini in to samo z vidika njihove diskriminatornosti in ne njihove smiselnosti ali utemeljenosti. Postopek ocene diskriminatornosti je bil s tem zaključen. (050-35/2021/6)
