Zagovornik je prejel prijavo domnevno sporne ureditve triaže napotnic v zdravstvenem sistemu. Posameznik je izpostavil, da gre za diskriminacijo, saj se lahko s triažo stopnja nujnosti napotnice spremeni na slabše (npr. iz zelo hitro na hitro) in tako posameznik na storitev čaka dlje časa, medtem ko v primeru sklenjenega dodatnega zavarovanja pri kateri od zavarovalnic posameznik na vrsto pride hitreje, čeprav ima lahko tak posameznik v izhodišču morda samo napotnico stopnje nujnosti »redno«. Prijavitelj je tak sistem označil kot diskriminatoren, saj omogoča, da nekateri brez čakanja pridejo na vrsto, drugim, ki si dodatnega zavarovanja ne morejo privoščiti, pa tovrstno »krajšanje« čakalne vrste ni omogočeno. Zagovornik je stranki pojasnil, da problematike, ki jo izpostavlja, ni mogoče obravnavati oziroma presojati z vidika ZVarD, saj položaji, ki jih stranka izpostavlja, niso primerljivi. Treba je ločiti obvezno zdravstveno zavarovanje in dodatna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja. Država je skladno z Ustavo dolžna vzpostaviti zdravstveni sistem in skrbeti za njegovo delovanje ter državljanom omogočati dostop do zdravstvenih storitev. V okviru sistema javnega zdravstva država (tudi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem) uresničuje ustavne zaveze. Drugače kot pri obveznem pa pri dodatnem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ne gre za izpolnjevanje obveznosti države, vezane na uresničevanje ustavne pravice do socialne varnosti in pravice do zdravstvenega varstva (50., 51. člen Ustave), temveč gre za omogočanje dodatnih možnosti oziroma dostopa do storitev višjega standarda oziroma dodatnih pravic, ki presegajo obseg pravic, ki morajo biti zagotovljene v okviru javnega zdravstvenega sistema. Opisanega triažnega sistema ni mogoče oceniti kot diskriminatornega zaradi premoženjskega stanja. Postopek svetovanja je bil s tem zaključen.
