Na Zagovornika sta se obrnili dve stranki, ki sta zatrjevali diskriminacijo moških v zvezi z odmernim odstotkom pokojnine po ZPIZ-2. Zagovornik je strankama pojasnil, da se je do navedenega vprašanja že opredelil v Oceni diskriminatornosti Zakona o spremembi ZPIZ-2 št. 050-4/2019, v kateri je ocenil, da razlika v odmernih odstotkih ne pomeni neposredne diskriminacije moških v primerjavi z ženskami, temveč pomeni izjemo od prepovedi diskriminacije. Dodal je, da gre za posebni spodbujevalni ukrep, s katerim se preprečuje posredna diskriminacija žensk. V oceni je sledil odločbi Ustavnega sodišča U-I 298/96 z dne 11. 11. 1999, ki je med drugim navedlo, da bi formalna enakopravnost zaradi dejanskih razlik med moškimi in ženskami povzročila neenakost. Zakonodajalec je ob različni obravnavi moških in žensk namreč upošteval slabši družbeni položaj žensk, ki izhaja iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog spolov. Zagovornik je stranko opozoril tudi na plačno in pokojninsko vrzel med spoloma, ki kažeta na dejanske ekonomske in socialne razlike med njima. Kljub temu pa je treba slediti postopnemu uveljavljanju enakosti moških in žensk: ko razlik v ekonomskem in socialnem položaju ženk in moških ne bo več oz. bodo bistveno manjše, tudi potrebe po različni zakonski ureditvi ne bo več. Postopek svetovanja je bil s tem zaključen.
