Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki je opisal dogodek, v katerem je polnoletna oseba snemala mladoletno osebo, kako jo je druga oseba dvignila z ležišča, s čimer je hotela prikazati njeno pijanost. Ta polnoletna oseba je posnetek poslala še vsaj dvema drugima osebama. Posameznik je navedel, da gre v opisanem dogodku za spolno nadlegovanje in viktimazacijo kot posledico dejstva, da je mladoletna oseba že večkrat zavrnila razna povabila polnoletne osebe. Zagovornik je pojasnil, da kljub spornosti takega ravnanja ne gre za spolno nadlegovanje, če to ravnanje ni bilo spolne narave. Bi pa v opisanem primeru lahko šlo za nadlegovanje v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZVarD. Poudaril je, da je pri nadlegovanju bistveno subjektivno dojemanje ravnanja s strani domnevne žrtve, saj objektivnega merila pri opredelitvi neželenosti ravnanja ni. Vendar pa lahko Zagovornik odločitev, ali neko ravnanje predstavlja prepovedano diskriminacijo, sprejme zgolj v okviru izvedenega postopka ugotavljanja diskriminacije, za začetek katerega je potreben predlog, v tem primeru zdaj že polnoletne, domnevno diskriminirane osebe. Zagovornik je svetoval, da bi se bilo, glede na resnost dejanja in takratno mladoletnost domnevne žrtve, primerneje obrniti na organe pregona v zvezi s sumom kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika.
