Zagovornik je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, v katerem je predlagatelj navedel domnevno diskriminacijo, ki naj bi je bil deležen njegov otrok v okviru izvajanja pouka v osnovni šoli. V predlogu in poslanih prilogah je predlagatelj pojasnil, da je sin opredeljen kot trojno poseben otrok, ki se izobražuje po individualiziranem programu (v nadaljevanju: IP). Sin ima govorno-jezikovno motnjo, nadpovprečno inteligenco in evidentirano umetniško nadarjenost, njegov IP pa je pripravljen na podlagi določbe o usmeritvi Zavoda za šolstvo ter akta identifikacije nadarjenosti. V predlogu je kot posredno diskriminatorno navedel prakso sinove učiteljice, ki naj bi neustrezno izvajala prilagoditve, vezane na otrokovo jezikovno razumevanje. Zagovornik je v konkretnem primeru ugotovil, da domnevno neustrezna obravnava otroka pri rednem pouku, konkretneje pri interni diferenciaciji pouka, ne predstavlja neposredne diskriminacije po ZVarD. V Sloveniji ni predpisa, ki bi na zavezujoč način urejal konkretne ukrepe za ravnanje z nadarjenimi učenci in poenotil sistem ravnanja z nadarjenimi učenci na vseh osnovnih šolah. V trenutni situaciji tako različne šole različno prilagajajo metode dela z nadarjenimi učenci. Zagovornik prav tako ni prepoznal vzročne povezave med zatrjevanimi osebnimi okoliščinami rase in invalidnosti ter ravnanjem učiteljice.
