Mati otroka, ki zaradi vere ne je prašičjega mesa, je Zagovorniku oddala predlog za obravnavo diskriminacije pri šolski prehrani. Zatrjevala je, da bi šola lahko jedilnike prilagodila tako, da bi tudi učenci, ki iz verskih razlogov ne jedo prašičjega mesa, enako kot drugi uživali malice in kosila. V postopku ugotavljanja diskriminacije je vodstvo šole Zagovorniku pojasnilo, da šola ni zmožna zagotoviti posebej prilagojenih obrokov vsem otrokom, je pa jedilnik po zmožnostih prilagodilo tako, da je prašičje meso na jedilniku čim manjkrat. Kot je ugotovil Zagovornik, je bilo po uvedbi prilagoditev prašičje meso oziroma jedi z vsebnostjo prašičjega mesa na jedilniku enkrat do dvakrat tedensko. Meso je bilo načeloma tudi ločeno od preostalega dela obroka, da so lahko otroci, ki ne jedo prašičjega mesa, določen hranilni izpad nadomestil z večjo količino druge sestavine obroka. Spremembo je za sprejemljivo označila tudi prijaviteljica diskriminacije. Šola je prav na njen predlog poskrbela tudi, da je na tedenskem jedilniku, ki je vsakič vnaprej objavljen na spletni strani šole, natančno označena vrsta mesa, ki ga vsebuje določen obrok. Tako so starši učencev in učenk vedno ustrezno obveščeni o vrsti šolske prehrane. Zagovornik zato diskriminacije ni ugotovil.
