Zagovornik načela enakosti je 18. aprila, v Hiši Evropske unije, organiziral okroglo mizo z naslovom Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Z organizacijo dogodka je Zagovornik načela enakosti želel opozoriti na smernice Združenih narodov pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu in na ureditev sistemske regulacije nadzora človekovih pravic v Sloveniji.
V uvodnem nagovoru je gostitelj okrogle mize, Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, predstavil delovanje neodvisnega in samostojnega državnega organa za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakopravnosti. Nova institucija ima v zakonu predpisane naloge, ki jih v okviru evropskih direktiv izvajajo podobni evropski organi. »Delujemo na področju zaščite posameznika pred diskriminacijo in na sistemski ravni. V raziskavi o diskriminaciji v Sloveniji, ki jo je konec lanskega leta opravil naš organ, je kar 34% anketirancev menilo, da je diskriminacija najbolj razširjena na področju dela in zaposlovanja. Podatki tudi kažejo, da je skoraj polovica tistih, ki je bila v zadnjem letu diskriminirana, bila diskriminirana prav na področju dela in zaposlovanja, zato smo človekovim pravicam v gospodarstvu sklenili nameniti posebno pozornost.«
Udeležence je na dogodku pozdravil tudi posebni gost, Nizozemski ambasador za človekove pravice Kees Vaan Baar. »Na nizozemskem imamo nacionalni načrt, preko katerega se redno pogovarjamo z nevladnimi organizacijami, podjetji in ostalimi deležniki. Poskušamo združevati ljudi in zgraditi zaupanje.« Poudaril je, da je prav sprejem nacionalnega načrta prispeval k izboljšanju in povečevanju skrbi in zavesti podjetji v zvezi s temi vprašanji.
V nadaljevanju so v okviru okrogle mize različni sogovorniki in sogovornice predstavili svoje poglede na obravnavano temo.
Dr. Melita Gabrič iz Ministrstva za zunanje zadeve je dejala, da smo kot članica EU in Združenih narodov zavezani k spoštovanju smernic teh organizacij, zlasti na področju človekovih pravic. Povedala je, da je osnutek Akcijskega načrta pripravljen, vendar zaradi odstopa vlade čaka na naslednji mandat za potrditev. »Pri njegovi izdelavi smo upoštevali smernice ostalih držav in raziskali dobre prakse tistih držav, ki so Akcijski načrt že sprejele.«
Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije meni, da »imamo v Sloveniji visoko razumevanje o univerzalnih človekovih pravicah, kar pa ne pomeni, da ni prostora za izboljšave. Več je potrebno narediti pri ozaveščanju in vpeljavi dobrih praks iz tujine.“
Dr. Jernej Letnar Černič iz Fakultete za državne in evropske študije pa je poudaril, da je Slovenija, glede na regijo, kjer se nahajamo, zelo napredna pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu. »Spoštovanje človekovih pravic v zasebnem sektorju je po navadi prisotno le na načelni ravni, saj gre večinoma le za smernice združenih narodov, ki pa so neobvezujoč pravni dokument. Slovenska ustava daje obveznosti gospodarskim družbam, da spoštujejo človekove pravice. Pogrešam takšen poudarek, ko slovenska podjetja zaposlujejo v tujini.«
Aleš Kranjc Kušlan se s področjem človekovih pravic preko Ekvilib inštituta ukvarja predvsem v praksi. Sistemski okvir, ki je po njegovem mnenju prinesel spremembo, je bila Evropska direktiva o nefinančnem poročanju. »Evropska direktiva nam je pri tem zelo pomagala. Pred tem so podjetja v poročila le zapisala, da spoštujejo človekove pravice in da ne zaznavajo nobenih kršitev.
Na dogodku so se panelisti zavzeli za enako obravnavo vsakega posameznika in poudarili pomembnost organov za enakost, ki jim mora biti zagotovljena neodvisnost in samostojnost. Strinjali so se, da je Slovenija preveč zadržana, ko gre za sprejemanje mednarodnih pogodb glede obveznostih gospodarskih družb in spoštovanja človekovih pravic. Dr. Jernej Letnar Černič je opozoril, da morajo podjetja zagotoviti spoštovanje človekovih pravic širom nabavne verige, kar pa je težko, saj »državna podjetja zaposlujejo agencijske delavce in državljane drugih EU držav in jim plačujejo le minimalno plačo, pa še to takšno, kot je predpisna v njihovi državi.«
